JERIČEVA

Drugi najboljši čas za obisk Gorij, majhne vasice pod Pokljuko, 3 km oddaljene od Bleda, je verjetno ob zori. Na poti proti Pokljuki, z namenom, da bi dosegli najvišji vrh Slovenije, Triglav, ali si ogledali svetovno prvenstvo biatlona. Sonce ravno vstaja izza blejskega gradu in usmeri svoje prve žarke na planote pokrite s smreko in bukvijo. Obsije pa tudi kmečko dvorišče. Oglasi se petelin, ki poleg kokoši zbudi še ostale kmečke živali. Krave prežvekujejo, teleta poskakujejo, pav razpne svojo pahljačo, pujsi pa nestrpno pričakujejo polno korito. Pes čuvaj pa ob vratih hiše čaka, da se odpro. Kmečka idila.

A v Gorjah je prava idila, delavna idila. In najboljši čas pride, ko se kmetija Jerič zbudi in je v polnem zagonu. Ob šestih zjutraj gre gospodinja Marta na molžo. Prav njo pes prvi pozdravi. Ko se odprejo vrata starega hleva, kokoši takoj za petelinom poiščejo prvo tratno zelenico. Prva runda krav se pomolze, ko si nadene škornje peta, predzadnja hči, Beti, ki poskrbi za teleta, telice, pujse in ostale živali. Gospodar Janez je že na traktorju, da priskrbi krmo ali pa v gozdu.

Pridejo ljudje iz vasi in okolice po svoj liter mleka.

In tako se začne nov dan.
Delamo in rastemo za nas in vas.